Opis

Opis osi

Gospodarska dejavnost in turizem ustvarjata pomembne prometne tokove med severno in južno stranjo Alp. Prelaz Veliki sv. Bernard že od antičnih časov igra pomembno vlogo v odnosu med severno in južno Evropo, saj povezuje mesti Martigny in Torino. Danes predor na nadmorski višini 1915 metrov še naprej povezuje Evropo prek te stoletja stare čezalpske poti.

Gradbena dela so se začela leta 1958 v Italiji, kmalu zatem pa še na švicarski strani.

Uradna otvoritev predora, dovoznih cest na obeh straneh in obeh pisarn ob vhodih v predor, v katerih so operativne enote za infrastrukturo, carinske formalnosti in policijsko kontrolo, je potekala 19. marca 1964. Predor Veliki sv. Bernard je tako postal prvi čezalpski predor, odprt za motorni promet.

Cestni predor je v lasti italijansko-švicarske skupne družbe, ki ga je zgradila in ga zdaj tudi upravlja. Je edini objekt v Švici, financiran izključno iz cestnin.

Vključuje naslednje grajene objekte:

• Prepusti: 18
• Mostovi: 39
• Polovični mostovi: 21
• Previsni objekti: 2
• Galerije in predori: 48
• Drugi objekti: 10

Dostop do predora

Predor Veliki sv. Bernard je dolg 5.798 metrov in ima eno vozišče. Vhod z južne, italijanske strani je na nadmorski višini 1.875 metrov, s severne, švicarske strani pa na višini 1.918 metrov. Infrastrukturo in promet, ki poteka skozi predor Veliki sv. Bernard, upravljata severni in južni nadzorni center, vsak na svojem vhodu v predor. Vse informacije o različni napeljavi in alarmnih sistemih ter vsi klici v sili tečejo skozi ti dve pisarni, ki delujeta 24 ur na dan.

Do predora pelje široka cesta z obvladljivim naklonom. Na določeni višini sta dovozni cesti na obeh straneh pokriti z betonsko streho za zaščito pred vsemi vrstami vremenskih razmer. Dovozna cesta na italijanski strani je dolga 9.900 metrov. Pokriti del, dolžine 6.150 metrov, vodi neposredno v predor in ima najrazličnejšo opremo ter parkirno cono. Pokriti del ceste na švicarski strani je dolg 5.750 metrov.