Zurich Process

Opis

Cesta čez prelaz San Bernardino je zaradi ugodnega geografskega položaja že od antičnih časov ena prednostnih trgovskih poti med severno Italijo in južno Nemčijo. Zaradi tega ni presenetljivo, da so se že v tridesetih letih prejšnjega stoletja pojavljali načrti za gradnjo predora, ki bi tudi pozimi zagotovil prehodno povezavo med severom in jugom.  V švicarskem zveznem cestnem omrežju imata cesta San Bernardino in njeno nadaljevanje proti Bodenskemu jezeru oznako N13. Leta 1961 je Švicarski zvezni svet odobril projekt gradnje predora med vasema Hinterrhein in San Bernardino. Predor so začeli graditi avgusta 1961. Pri gradnji predora in njegovih niš je bilo izkopanega približno 550.000 m3 kamenja. Skozi predor poteka državna cesta druge in tretje kategorije, katere glavni odseki imajo zgolj en prometni pas v vsako smer (brez fizičnih ločevalnih pregrad).

Predor 

  • Dolžina: 6,596 km
  • Nadmorska višina pri vhodih: 1.600 m
  • Širina prometnih pasov: 7,50 metra
  • Pločnika na obeh straneh:  0,73 metra širine vsak
  • Prečni prerez cestnega predora: 40 m2
  • Polmer krivine = 400 m ob vhodih v predor
  • Polmer krivine = 2.000 m na eni tretjini in na dveh tretjinah skupne dolžine
  • Niše SOS: vsakih 250 m

V bližini vhodov v predor je bila izvedena povezava ceste N13 z obstoječo zunajnivojsko cesto čez prelaz med vasema Hinterrhein in San Bernardino.

Slika, od leve proti desni

V črni pisavi

Izvedbeni projekt leta 1967
Prezračevalni sistem
Vzdolžni profil

V rdeči pisavi

Prezračevalni center Jug
Operativna stavba
Prezračevalni center Sasso
Nagnjeni jašek

Prezračevalni center Aria
Navpični jašek

Prezračevalni center Sever